Otroci ne znajo sami reševati težav. Naučite jih!

Otroci in reševanje težav

Poznate tiste trenutke, ko se otrok zaplete v konflikt in začne kričati, se nemogoče obnašati, moče celo agresivno?

Ko otroci naletijo na težave, uporabljajo neustrezne strategije, kot je jok, tepež, “tožarjenje”. Naloga staršev je, da naučimo svoje otroke, kako se soočiti s težavami in kako jih rešiti.

Na učenje vsekakor vpliva tudi otrokov značaj. Zavedati pa se moramo, da bo potrebno vložiti precej več energije in iznajdljivosti pri hiperaktivnih, impulzivnih, nepozornih in agresivnih otrocih. Ti se namreč večkrat na nesoglasje s sovrstnikom ali staršem odzovejo agresivno in impulzivno. Tako se odzovejo, ker dojemajo situacijo kot sovražno in ne uvidijo stališča druge osebe.

Kot starš imate tako večjo zadolžitev, da naučite otroka, kako najti družbeno sprejemljivejše rešitve. Takšne, ki so boljša izbira in takšne, ki prinesejo pozitivnejše posledice.

Naloga staršev je torej vzgojiti otroka, ki bo odgovoren za svoja dejanja, se bo sposoben preudarno odločiti in ustrezno rešiti medsebojna nesoglasja.

Zgled uči

Vedno pravim, da se otroci ogromno naučijo s tem, ko opazujejo svojo okolico. V samem štartu, svojo družino. Zato bodite otrokom dober zgled.

Mnogokrat se znajdemo v situaciji, ki jo moramo rešiti. Zgodi se, da mož polije kavo. Kako se bom odzvala? Bom jezna? Bom sarkastična? Bom pomagala? Bom morda dala napotke, kako naj pospravi nered?

Otroci opazujejo starše tudi pri odločanju. Za primer lahko vzamemo, ko se odločata kam na izlet. Pri tem pogovoru lahko opazujejo, kako se starša pogajata, kako podajata predloge, sklepata kompromise.

Opaženi boste tudi v drugih situacijah in razpravah z odraslimi, kjer z drugo osebo gladite nesoglasja. Otroci se v teh in drugačnih situacijah lahko mnogo naučijo. Oni namreč ne ponotranjijo tega, kar jim govorimo, temveč to, kar smo. Nenehno prevrjajo našo verodostojnost.

Kako se lotiti reševanja težav?

Predstavite jim lahko tudi svoje razmišljanje, strategije, tako, da ubesedite proces in razdelite postopek reševanja na več korakov. To lahko storite tako, da se pogovorite o hipotetičnih težavah.

1. Vprašajte otroka kakšno težavo ima. Kaj bi moral narediti?

Pogovor začnimo na zabaven način. Skozi igro detektiva, ki skuša rešiti težavo. Poskušajo naj najti čim več rešitev.

Postavimo jim možen problem:

Recimo, da te je mlajši brat pričel tepsti, ker si ga predhodno potrepljal po glavi. Kaj bi naredil?

Otrokom pomagajte, da ugotovijo, ali imajo težavo, ali se jim ob tem pojavi slaba volja, neprijetno počutje, kot je žalost, morda jeza ali zaskrbljenost. Pomemben znak, ki pokaže, da ima otrok težavo, ki jo je potrebno rešiti, je eno izmed omenjenih občutij.

Pomagajte jim ozavestiti čustva, tako njihova, kot oseb vpletenih v primer. S tem pomagate otroku, da se nauči razlikovati čustva drugih oseb, saj si jih lahko tudi napačno predstavljajo.

2. Poiščite rešitve z možgansko nevihto

Ko težavo opredelite, pomagajte otroku najti čim več različnih možosti, izbir za rešitev težave.

Otrokovih predlogov nikar ne kritizirajte, niti se ne norčujte iz njih, čeprav se vam ne zdijo primerni ali celo neumni. Njihove poskuse reševanja težav rajši pohvalite in jih spodbujajte ustvarjalno razmišljati.

Tudi sami ponudite kakšno rešitev.

Možne rešitve na vprašanje iz točke 1, bi lahko bile:

Udari ga nazaj. Malo počakaj. Odidi stran. Povej mu, da se ne tepemo. Pokaži, da si žalosten. Zajoči. Pokliči starša.

3. Skupaj razmislite o posledicah

Ko zberete mogoče rešitve na zastavljena vprašanja, vse preglejte in se pogovorite, kaj bi se zgodilo, če bi jih uresničili.

Ugotovite:

Katera rešitev bi lahko bila najboljša. Kakšne bi bile posledice, za otrokovo rešitev?

Hipoteza: “Starejši otrok si od mlajšega sposodi igračo. Mlajši jo želi nazaj.

A) Mu jo vzame. Starejši je ni želel vrniti… vname se prepir.

B) Ga lepo prosi, če mu lahko igračo vrne. Lahko se zgodi, da ga starejši zavrne, ignorira ali lepo vrne.

4. Pogovorite se katera rešitev ali izbira je najboljša

Otrok se naj odloči, katera rešitev bi bi bila najboljša.

Odloči se naj na podlagi spodnjih vprašanj:

  • Je rešitev varna?
  • Je rešitev poštena?
  • Bo rešitev vzbudila dobre občutke?

Tako najde najboljšo rešitev.

5. Uporabite veščine reševanja težav v praksi

Do te točke smo delali na teoretičnih primerih. Sedaj pa preidimo v prakso.

Ko se zgodi neko nesoglasje med vašimi otroki, poskusite z njimi razrešiti težavo/e po primerih, ki ste jih prej z njimi vadili.

Če je težava prinesla za seboj veliko čustev, otroci zagotovo potrebujejo čas za odmor, da se lahko umirijo. O težavi se pogovorite takrat, ko se pomirite vi in tudi otroci.

6. Analiza

Na koncu ocenite, kako uspešno je rešil težavo.

Pomagajta si z vprašanji:

  • Je bilo varno? Se je komu kaj zgodilo?
  • Je bilo pošteno?
  • Kako si se ob tem počutil? Kako so se počutili drugi?

Če je odgovor na katerokoli vprašanje negativen, se pogovorita, kako bi lahko boljše izpeljal reševanje težave.

Ne glede na to, kako mu je šlo, ga pohvalite, ker je tako dobro razmišljal.

Nekaj napotkov, kako se lažje lotiti reševanja težav

Pri reševanju težav:

  • morate biti pozorni na to, da najprej ugotovite kako otrok vidi težavo. Ne sklepajte prehitro, saj lahko vi vidite težavo drugače, kot on, ker nimate vseh informacij. Zato pred reševanjem težav pridobite vse potrebne informacije:
    • “Kaj se je zgodilo?”
    • “Kaj je narobe?”
    • “Kaj je bilo?”
  • otroke spodbujajte, da se domislijo več rešitev. Ne ponujajte jim rešitev na pladnju. Tako jih spodbujate tudi k samostojnemu razmišljanju. Ob tem naj predvidevajo, kaj bi lahko določena rešitev prinesla za seboj.
  • pomagajte oziroma vodite otroka/e pri reševanju težav, dokler se ne naučijo te veščine.
    • Bodite jim v podporo.
    • Naučite jih, da sami najdejo rešitev.
    • Spodbujajte jih, da glasno razmišljajo.
    • Vodite jih po zgornjih korakih.
    • Otroka/e pohvalite.
  • bodite pozitivni in zabavni. Kritiziranje, zasmehovanje in negativno ocenjevanje otrokovih predlogov naj bo izvzeto. Izogibajte se teh “tehnik”.
  • sprašujte o čustvih. Otrok naj se zaveda svojih čustev. Razmisli naj tudi o čustvih osebe, ki je vpletena v nastanek težave.
    • Otroka vprašamo, kako se počuti.
    • Razmisli naj, kako se bo počutil po tem, ko bo problem rešen.
    • Pomisli naj tudi, kako se počuti njegov prijatelj.
    • Ko bosta razrešila težavo, se bo otrok tudi naučil empatije in sočustvovanja.
  • spodbujajte veliko število rešitev.
  • zastavljajte odprta vprašanja, saj tako najbolj spodbujate otrokovo razmišljanje o težavi.
    • Ne postavljajte vprašanj, na katere bi dobili odgovor DA ali NE.
    • Vprašanja tudi ne začnite z ZAKAJ?, temveč s KAJ?, KAKO?
      • Kaj se je zgodilo?
      • Kako se je zgodilo?
      • Kako se počutiš?
  • parafrazirajte oziroma ponovite tisto, kar je otrok povedal, na drugačen, primernejši način.
    • Na primer, če otrok reče: “Res je kreten.” Lahko povzamemo kot: “Slišati je, da si res jezen nanj.”
  • pogovorite se o pozitivnih in negativnih posledicah predlagane rešitve.
  • bodite zgled, kako razmišljate na glas. Otroci naj vas opazujejo pri reševanju težav med staršema.
  • pozornost usmerite na njihov način razmišljanja. Ni potrebno najti prave rešitve. Pomembno je, da razmišljajo, kakšne so lahko rešitve, kakšne so lahko posledice.
  • posvetite se metodam samonadzora.
  • čez dan pohvalite otroka za dobre odločitve in učinkovito reševanje težav. Pri tem omenite kako dobro je rešil težavo in kako je pri tem ostal miren.

V mislih imejte, da pri reševanju težav niso ključni pravilni odgovori. Pomemben je proces učenja in kako razmišljati o nesoglasjih.

Sorodni članki:

Viri:

  • Članek je povzet po odlomku iz knjige dr. Webster-Strattonove: Neverjetna leta.
  • Lastni primeri in razmišljanja.

Ta članek vsebuje affiliate povezave. Če kliknete na kakšno od mojih affiliate povezav in opravite nakup, lahko prejmem provizijo, ki se sklicuje na vas. To vam ne prinaša nobenih dodatnih stroškov. Morda boste deležni celo kakšne ugodnosti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Sign up to our newsletter!

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.