Zadnjič mi je moj sin je rekel: “Mami, kako si danes lepa.”

Seveda mi je kompliment godil. Presenečeno sem se mu nasmehnila in se zahvalila.

Zdaj pa pomislimo, kaj pomeni našim otrokom, ko jih pohvalimo. Posebej takrat, ko tega ne pričakujejo. Takrat, ko niso naredili nič posebnega, da bi pričakovali pohvalo.

Namenimo jim pohvalo že takrat, ko storijo nekaj brez ugovarjanja, sami od sebe ali se morda le tiho igrajo. Tudi kakšen objemček ne bo odveč 😉

Otroci se zaradi pohvale ne bodo razvadili. Postanejo celo bolj samozavestni. Poleg tega bodo tudi sami prevzeli te vzorce in jih ponotranjili. Res je lepo slišati svojega otroka, ki zna pohvaliti drugega. 🥰

Otroci posnemajo to, kar vidijo in slišijo.

Pozitivnih vedenj ne smemo jemati, kot da so samoumevna. 

Otrok se ne rodi z znanjem lepega vedenja in se mora le-tega naučiti. Pomembno je, da pohvalimo pozitivna vedenja. Negativna rajši zanemarimo. Otrok rajši počne tista vedenja, katera pohvalimo. Tista, ki jim ne posvečamo posebne pozornosti, ponavadi izzvenijo. 

Torej posvetimo pozornost pozitivnemu vedenju, ki ga opazimo. Saj tako to vedenje utrjujemo. Naš namen ni utrjevanje negativnega vedenja.

Pozitivno vedenje pozdravimo s pohvalo. Namen pohvale je spodbujati neko pozitivno vedenje tako, da se otrok tega zaveda. Otroka pohvalimo že na poti do cilja, ne le takrat, ko je cilj dosežen. Vsak korak je pomemben. 

Pohvalimo ga že, ko se loti pospravljena postelje. Ne šele takrat, ko je postelja perfektno postlana. 

Pohvalimo ga, ko deli stvari, se lepo tiho pogovarja, se odzove na prošnjo, … Nagraditi je potrebno že njegov trud, ne hvalimo le dosežka.

Spodbujanje pozitivnega vedenja

Pri otrocih moramo ves čas iskati pozitivno vedenje, da ga lahko utrdijo. To počnemo dokler otroci ne začnejo ponotranjiti pozitivnega dojemanja sebe.

Moramo pa se zavedati, da bomo lažje hvalili svojega otroka, če bomo imeli sami s sabo pozitivni odnos. Kar pomeni, da znamo pohvaliti sami sebe, ker smo se v določeni situaciji dobro odzvali, da smo kvalitetno odreagirali, da smo rešili konflikt mirno, smo bili potrpežljivi. Samokritika ni priporočljiva. 

Naučiti se moramo pozitivnega samonagovora. Tako bomo lažje počeli to tudi z otrokom.

Kdaj tudi sami sebe pohvalimo na glas, kako smo dobro opravili kakšno službeno ali vsakdanje opravilo. Tako damo zgled, kako ponotranjiti pozitiven samogovor. S tem se otroci učijo, kako sami sebe ocenjevati in ponotranjiti strategije samomotivacije.

Otroci naj bodo deležni veliko pohval in ne veliko zahtev in kritik.

Pohvale so lahko učinkovitejše, če:

• Smo konkretni – se pravi, da opišemo otrokovo vedenje, ki ga hvalimo npr. “Pridna si, ker si pospravila punčke, ko sem te prosila.” Ni dovolj le: pridna…fino…lepo…
• So primerne – kar pomeni, da morajo biti povezane z otrokovim pozitivnim vedenjem.
• Pokažemo navdušenje – s svetlim, veselim, ne monotonim glasom, z nasmehom in z očesnim stikom. Lahko ga potrepljamo po rami. Biti moramo iskreni.
• Se izogibamo združevanju pohvale in kritike – pohvala naj bo jasna in nedvoumna, brez spominjanja na pretekle napake ali nepopolno opravljene naloge.
• Pohvalimo takoj – rok petih sekund je najidealnejši. Pohvalimo takoj, ko začne otrok izvajati želeno vedenje (pospraviti igrače).
• Ni treba, da je vedenje popolno, da bi zaslužilo priznanje – pomembna so prizadevanja otrok. Vsak še tako majhen korak je pomemben in s pohvalami ga spodbujamo, da bo kmalu dosegel cilj.
• Spodbujajmo otroke, da hvalijo sebe in druge – tako bodo vzpostavili pozitivne odnose z ostalimi, hkrati pa jim bo pomagalo, da se bodo lažje lotili težjih nalog in vztrajali pri njih.

Učenje novega vedenja terja svoj čas in ogromno dela. Namenimo otrokom čim več pozornosti, objemov, trepljanj, nasmehov in pohval. S tem gradimo sočutnega otroka, ki bo znal pohvaliti sebe in druge.

Ne skoparimo s pohvalami niti takrat, ko so poleg drugi ljudje.

Nekaj fraz, ki vam bodo pomagale začeti:

• Všeč mi je, kadar…
• Igrače pospravljaš tako, kot te je mamica prosila. Odličen pomočnik si.
• Mamico tako dobro poslušaš in upoštevaš.
• To je odličen način za …
• Res me veseli, kadar …
• Hvala za …
• Gotovo si ponosen nase, ker si …
  

Preberite tudi:

Zakaj se moramo starši igrati s svojimi otroki?

Vir:

Neverjetna leta, dr. Carolyn Webster-Stratton

Ta članek vsebuje affiliate povezave. Če kliknete na kakšno od mojih affiliate povezav in opravite nakup, lahko prejmem provizijo, ki se sklicuje na vas. To vam ne prinaša nobenih dodatnih stroškov. Morda boste deležni celo kakšne ugodnosti.