Ste med tistimi, ki se radi izpostavljajo soncu? Menite, da je zagorela polt zdrava? Ali ste med tistimi, ki so pazljivejši? Najbrž ste že slišali, da se že nekaj časa govori o tem, da je izpostavljanje soncu nevarno.

Po drugi strani je sonce vir življenja, ter močan vir energije. Že v daljni zgodovini, so ga velike civilizacije častile in spoštovale. Današnji znanstveniki pa pred njim svarijo in opozarjajo, da se moramo zaščititi, saj sončni žarki povzročajo poškodbe in mutacije celic.

Tudi živali so zaščitene pred sončnim sevanjem in izsušitvijo. Zato imajo različne zaščite, kot so dlake, perje, luske, oklepe… V najhujši pripeki pa si poiščejo zavetje v senci.

Mnogokrat slišim starejše ljudi: “Včasih nismo nič skrbeli glede sonca. Niti ni tako pripekalo. Bolan pa ni bil nihče.” No, če pogledamo, so ljudje v starih časih delali na poljih, travnikih, predvsem zjutraj in zvečer. Ob tem so nosili pokrivala in obleke z dolgimi rokavi in hlačami, ali celo obleke v več slojih. Tudi prodornost UV-žarkov je bila manjša.

Pri tem so se kljub temu tudi pojavljale hude kožne bolezni, za katere se morda celo niso brigali ali pa nenazadnje niti niso pomislili, da je kaj hujšega. “Bo že…” Razjeda se pa nikakor ni pozdravila, a še vseeno niso obiskali zdravnika. Umirali so tudi za rakom.

Vrnimo se v današnji čas. Sonce je močnejše, na prodor UV-žarkov vpliva tudi plast ozona, ki je tanjša. Zaradi česar je, prevelika izpostavljenost soncu, škodljiva. Po drugi strani je sonce tisto, ki ga tudi nujno potrebujemo. Zato se soncu ne izogibamo v velikem loku, moramo le vedeti, kako varno na sonce.

Točke ZA sonce

Sigurno se vsi strinjamo, da je sonce vir življenja.

Omogoči nastajanje vitamina D*, ki je bistven za zdrave kosti in naš imunski sistem.

*Pomanjkanje vitamina D lahko vodi v depresijo, osteoporozo, multiplo sklerozo, nekatera rakava obolenja, bolezni srca in ožilja, oslabljen imunski sistem...

Sončen dan pozitivno vpliva tudi na naše razpoloženje in na dobro psihično počutje. Sonce namreč vpliva na razmerje živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev) v možganih. Gibanje v naravi, je še kako pomembno v sončnem dnevu, saj se tako okrepi obrambni sistem, deluje antidepresivno, napolnimo se z energijo in optimizmom.

Točke PROTI soncu

Kratkoročno se lahko pojavijo opekline, ki vodijo v staranje kože. Če nas opeče sonce, se moramo tako boriti z vnetjem, kar se izraža z rdečico na koži in neprijetnim, pekočim občutkom. Sonce tako tudi izsuši kožo, pospešuje razkrajanje kolagenskih vlaken in posledično povečuje stopnjo oksidativnega stresa.

UV-žarki povzročajo nastajanje prostih radikalov, zaradi katerih nastajajo oksidativne poškodbe celičnih struktur.

Na dekolteju, podlakteh in kolenih se lahko pojavijo tudi alergije (rdečica, majhni mozoljčki ali pikice, srbenje kože), ki so pogosto povezane tudi z jemanjem različnih zdravil in ob uporabi nekaterih krem, ki vam torej ne ustrezajo. Alergija se lahko pojavi tudi kot koprivnica, a le redko.

Dolgoročno se kopičijo posledice, ki lahko vodijo v pojav melanoma. Kratkoročne poškodbe, kot so na primer opekline, organizem kaj hitro popravi, vendar naša koža ne pozabi. Sevanja, ki smo jih prejeli tekom let, povzročijo poškodbe v dednem materialu kožnih celic. Resne posledice sončenja, se po tem takem kažejo šele po desetletjih.

Ob poškodbi DNK se lahko celice spremenijo v tumorske celice. Takšne celice sicer popravi imunski nadzor, vendar s prevelikim številom poškodovanih celic, pride tudi do tega, da imunskemu nadzoru kakšne tudi uidejo in se razvije rak.

Kot sem omenila že zgoraj, sončenje pospešuje staranje kože. V usnjici se namreč poškoduje fina mreža kolagenskih in elastinskih vlaken, zmanjša se elastičnost, povrhnjica pa se izsušuje.

UV-sevanje

Sonce oddaja od sebe 3 tipe žarkov, ki jih delimo na UVA, UVB in UVC-valove. UVC žarki imajo najkrajšo valovno dolžino, tako da do nas niti ne sežejo. Najdaljšo valovno dolžino imajo UVA žarki, ki sežejo v globlje plasti kože, medtem ko so UVB žarki srednje dolžine in ne sežejo tako globoko. Izpostavljeni smo obema tipoma žarkov, UVA in UVB. Ob dolgotrajnem in prekomernem izpostavljanju, povzročajo poškodbe kože in celic.

Telo je do določene mere prilagojeno na “obdelavo” sončnih žarkov, saj vsebuje melanin. Melanin je temni pigment, ki določa barvo naše polti. UV žarke absorbira in tako učinkovito varuje kožo pred opeklinami in poškodbami. Seveda vse do določene mere, saj nas ne ščiti pred morebitnimi poškodbami v globljih plasteh kože.

Večje tveganje za melanom

Posledice čezmerne izpostavljenosti soncu, lahko vodijo do bolezni (rak, melanigni melanom). Koža se ob takšnem početju hitreje stanjša in postane manj čvrsta. Pojavijo se gube, neenakomerna obarvanost in temne lise.

Poleg količine prejetih UV žarkov, je pomemben tudi tip kože, kot tudi dednost. Večjo zaščito pred soncem potrebujejo ljudje s svetlimi očmi, ter svetlimi in rdečimi lasmi. Kljub uporabi zaščitnih krem, naj bo namernega sončenja čim manj.

Večje tveganje je tako za ljudi z dedno obremenitvijo, ljudi z veliko znamenji in ljudi, ki so se nezaščiteni zelo izpostavljali soncu.

Pomembno je opazovaje znamenj

Priporočljivo je, da se enkrat mesečno pregledate in ste pozorni na spremembe znamenj, kot so:

• izguba simetrije v kratkem času
• sprememba barve
• sprememba velikosti v kratkem času
• nejasna meja
• krvavitev

Posebno pozorni morate biti na znamenja temnejših barv (črne), ki so v nivoju kože. Ob samo-pregledu bodite natančni in preglejte celo telo, od lasišča do nohtov, kot tudi med prsti… Ob vsaki taki spremembi morate nujno obiskati zdravnika.

Kako se zaščititi pred nevarnimi UV-žarki?

Pred nevarnimi žarki se je potrebno zaščititi, ne le na plaži, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Takrat, ko gremo na sprehod, na vožnjo s kolesom, ko obiščemo planine, ko gremo smučat, kot tudi takrat, ko delamo na vrtu, polju, travniku…

Kako se lahko zaščitimo?

Naj poudarim, da bi morali svetlopolti ljudje uporabljati bistveno več krem z zaščitnim faktorjem, kot tisti s temnejšo poltjo. Posebej previdni moramo biti pri otrocih. Dojenčki bi naj bili do starosti šestih mesecev v senci in pri njih naj tudi ne bi uporabljali zaščitnih krem.

Pred nevarnimi UV žarki se lahko zaščitimo tudi fizično, s pokrivali, gosto tkanimi oblačili, sončnimi očali, ali z umikom v senco. Ob tem moramo upoštevati, da nas oblačila le deloma varujejo pred sončnimi žarki.

Najpogosteje, ko nimamo zgoraj omenjenih možnosti, se zaščitimo s kremo za sončenje. Na hitro lahko povem, da so kreme sestavljene iz različnih vsebin, in sicer:

• fizikalnih filtrov – Fizikalni filtri so mineralni delci, ki preprečijo s svojo odbojnostjo, prehod UV-žarkov v globino kožo. S tem preprečijo tudi negativne učinke na celice in spremembo celic v rakave ter preprečijo izsušitev, starikavost in obarvanost kože.
• kemičnih filtrov – Kemični filtri imajo sposobnost absorpcije UV-žarkov, ki se spremenijo v manj nevarne.

Večina zaščitnih sredstev je sestavljena iz kombinacije obeh filtrov.

Kako izbrati in uporabljati zaščitno kremo?

Pri izbiri sončne kreme bodite pozorni, da nas ščiti pred UVA in UVB žarki, saj so le takšna sredstva učinkovita. Kakovostna zaščitna sredstva vsebujejo sredstva z mehanskimi UV-filtri, kot sta titanov oksid (ni širokospektralen) in cinkov oksid. Ta minerala ne prehajata v kožo in tudi ne kažeta škodljivih učinkov na koži.

Cinkov oksid sicer pušča sledi bele barve in se tudi že leta uporablja za zaščito pred UV-sevanjem. Ima širši spekter zaščite pred UV-žarki. Prav tako je dovoljen v naravni kozmetiki. Vendar POZOR! Krema naj ne vsebuje cinkovega oksida v obliki nano delcev, saj še ni dokazano, če je ta mineral varen v takšni obliki. To le v primeru, če kupujete kreme izven EU. V EU cinkov oksid v obliki nano delcev ni dovoljen.

Dotaknimo se še SPF številk. SPF je kratica za sun protection factor (zaščitni faktor). SPF nam pove, koliko več izpostavljenosti soncu, naj bi prenesla koža, brez nekih posledic, pod vplivom zaščitnega kozmetičnega sredstva, v primerjavi s tem, koliko bi prenesla brez sredstva. Torej, če pogledamo na primeru, bi postali po nanosu kreme s SPF 3 rdeči po 15 minutah, če brez nje postanemo rdeči po 5 minutah.

Večini ljudi zadostuje faktor 30. Zaščitno sredstvo je potrebno nanašati večkrat na dan. Kremo nanesemo na čisto suho kožo, pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom. Namažemo se na vsaki dve do tri ure, po kopanju, močnem znojenju in brisanju. Na vsako okončino naj bi nanesli 5 ml kreme.

Uporaba sončne kreme še ne pomeni, da se lahko mirno izpostavljamo soncu. V nadaljevanju članka preverite, kdaj je najprimernejši čas za sončenje.

Najprimernejši čas za sončenje

Izpostavljanje soncu med deseto in šestnajsto uro je močno odsvetovano. V tem času se skrijte v senco, zaščitite s pokrivali, sončnimi očali… V tem času se tudi izogibajte telesnim dejavnostim in igram na prostem.

Ne moremo trditi, da obstaja varno sončenje, saj vsaka porjavitev kože pomeni njeno poškodbo. Koža se namreč brani pred škodljivimi vplivi UV-žarkov s povečano tvorbo pigmenta. Torej je porjavitev obrambni mehanizem pred poškodbami. Ljudje, ki nikoli ne postanejo rjavi, ki postanejo na soncu le rdeči, sodijo med najbolj ogrožene, saj njihova koža ne more tvoriti zadostne količine pigmenta, da bi se zavarovala.

Zaščita telesa in kože od znotraj

Ker so poškodbe kože največkrat posledica delovanja prostih radikalov*, moramo povečati vnos antioksidantov**. Najmočnejši antioksidanti so vitamin C, Vitamin E, glutation, flavonoidi. Bogat vir vitaminov in floavonoidov je sezonsko sadje in zelenjava, glutation pa je prisoten v živilih z zadostno vsebnostjo beljakovin, kot je npr. sirotka. Močne antioksidante vsebuje tudi gel aloe vere.

*Prosti radikali so atomi, ioni, molekule ali kompleksi, ki so zelo reaktivni in zato tudi nestabilni. Z drugimi molekulami hitro in nenadzorovano reagirajo. Reakcije potekajo mimo encimskih sistemov. Za celico so škodljive, saj jo poškodujejo. Posledice so lahko različna obolenja.

**Antioksidanti so snovi, ki s svojo prisotnostjo upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin. Tako so to lovilci prostih radikalov, ki se po reakciji z radikali pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive radikale. Slednje telo izloči.

Nadaljnja nega

Ker se koža, izpostavljena soncu, izsuši, tudi pordeči, je nujno potrebna nadaljnja nega. Ključno je, da kožo navlažite in obnovite. Poslužite se negovalne kreme, losjona, ki vsebuje čim manj dodatkov, da kože še dodatno ne dražijo.

V telo vnesite tudi zadostno količino tekočine, le-ta naj bo nesladkana. Najboljša tekočina je definitivno voda.

Kako ravnati ob opeklinah?

Pekočo, žgočo kožo je potrebno hladiti. Pri tem je zelo učinkovita aloe vera, ki poleg hladilnega učinka tudi navlaži kožo, jo nahrani in regenerira.

Pri opeklinah se lahko poslužite tudi šentjanževega olja, kateremu dodajte nekaj kapljic eteričnega olja sivke. Šentjanževka je foto-toksična, zato ne smemo namazani z njo na sonce.

Pomagate si lahko tudi s hidrolatom sivke, rmana ali smilja.