Se ti je že zgodilo, da si po določenem obroku brez energije, razdražena ali pa nekako “nemirna v sebi”?

In potem pride trenutek, ko se vprašaš –
je to samo utrujenost… ali pa ima pri tem prste vmes tudi hrana?

V sodobnem tempu pogosto jemo hitro, sproti in brez večjega razmisleka.
A naše telo si vse zapomni.

Hrana ni samo gorivo.
Je informacija za telo.
In zelo neposredno vpliva na naše počutje.

Nihanja energije, ki jih pogosto spregledamo

Ko pojemo nekaj sladkega ali zelo predelanega, dobimo občutek energije.

Za kratek čas.

Potem pa pride padec.

Ta padec pogosto ne izgleda kot “utrujenost”, ampak kot:

• nemir
• razdražljivost
• težja zbranost
• občutek, da nas “vse zmoti”

To ni naključje.

Gre za odziv telesa na hitro nihanje sladkorja v krvi.

Naše telo si želi stabilnosti.
Naš živčni sistem pa še posebej.

Ta nihanja pogosto najbolj opazimo zjutraj, ko želimo miren začetek dneva, pa gre hitro vse v drugo smer.

O tem, kako lahko z jutranjo rutino podpreš bolj miren in organiziran začetek dneva, sem pisala tukaj:
Jutranja rutina za energičen in organiziran začetek dneva

Živčni sistem in občutek miru

Ko govorimo o notranjem miru, pogosto pomislimo na počitek, naravo ali čas zase.

Ampak pomemben del tega je tudi to, kaj damo v svoje telo.

Določena živila živčni sistem:

• pomirjajo
• podpirajo
• stabilizirajo

Druga pa ga:

• obremenijo
• spravijo v neravnovesje

In potem se čudimo, zakaj smo bolj napeti, bolj občutljivi ali hitreje reagiramo.

Ko govorimo o umirjanju živčnega sistema, ima velik vpliv tudi okolje. O tem sem pisala tukaj:
Narava in njena zdravilna moč

Zakaj to še bolj opazimo pri otrocih

Otroci imajo še bolj občutljiv živčni sistem.

Telo otrika hitreje reagira.
In pogosto še nimajo razvite regulacije, da bi to uravnotežili.

Zato lahko pri njih še hitreje opazimo:

• več nemira
• več izbruhov
• težje umirjanje

Včasih ne gre za vedenje.
Ampak za preobremenjen sistem.

Ne gre za popolnost

Ko začnemo razmišljati o prehrani, hitro zapademo v občutek, da moramo vse spremeniti.

Pa ni treba.

Velikokrat pomaga že:

• manj sladkorja
• bolj preprosti obroki
• več “prave hrane”

In predvsem – opazovanje.

Kako se počutim po določenem obroku?
Kako reagira moj otrok?

Majhne spremembe, velika razlika

Pri nas doma sem opazila, da največ naredijo majhne stvari.

Ne popolni dnevi.
Ne popolni jedilniki.

Ampak drobne spremembe, ki se ponavljajo.

Ko telo dobi več stabilnosti, jo začne vračati tudi nazaj – v obliki več miru, več zbranosti in več povezanosti.

Če te zanima še bolj konkretno…

Če te zanima, kako prehrana vpliva konkretno na otroke z ADHD in katera živila lahko simptome še poslabšajo, sem o tem pisala tukaj:

👉 Katera prehrana poslabša simptome ADHD (in zakaj)

💛 Za konec

Morda ne moremo nadzorovati vsega.

Lahko pa začnemo pri majhnih stvareh.

Pri enem obroku.
Pri eni izbiri.
Pri enem dnevu.

In včasih je to dovolj, da se začne nekaj premikati.